e-pošta 3ddesignmedia@gmail.com
pokličite 040 418 122

OBOGATENA & NAVIDEZNA RESNIČNOST

Obogatena (AR) in navidezna (VR) resničnost sta tehnologiji, ki se ju pogosto enači, zato je pomembno da vemo v čem se ti dve resničnosti razlikujeta. Kaj je tista točka, ki ju ločuje. Pri navidezni resničnosti (angleško Virtual Reality) gre za tri-dimenzionalno sliko ali umetno poustvarjeno okolje, kar omogoča potopljeno izkušnjo. Na ta način želimo doseči popolno potopitev in predstavitev na način, da so vsi dvomi začasno odstranjeni in virtualno okolje dojemamo kot realno. Za uporabo navidezne resničnosti potrebujemo posebej za to ustvarjena očala, preko katerih stopimo v virtualno okolje. Pri obogateni resničnosti (angleško Augmented Reality) pa gre za tehnologijo, ki omogoča obogatitev oziroma razširitev fizičnega sveta z dodajanjem virtualne informacije. Torej, omogoča dodajanje virtualnih elementov in vsebine. Za uporabo navidezne resničnosti potrebujemo pametno napravo s pred-naloženo aplikacijo ali z opcijo pridobivanja informacije preko spleta.

PRI NAVIDEZNI RESNIČNOSTI RESNIČNI SVET POSTAVLJAMO V VIRTUALNEGA, PRI OBOGATENI PA JE RAVNO OBRATNO, SAJ TU POSTAVLJAMO VIRTUALNI SVET V RESNIČNEGA!

Obogatena resničnost je tehnologija, ki nam z dodatno vsebino/informacijo nagradi oziroma obogati sliko resničnega sveta. Gre za postavljanje virtualne vsebine v resnični svet. Svoji vsebini lahko dodate sliko, animacijo, video, zvok, 3D model, povezavo na spletno stran ali drugo vsebino. Vašim tiskovinam, izdelkom, storitvam, lokacijam, … bomo vdahnili življenje ter jih oživili s kreativnimi vsebinami.

           

Obogatena resničnost, lahko tudi razširjena resničnost, ali po angleško Augmented Reality oziroma krajše kar AR. Gre za tehnologijo, ki bogati ali razširja naše fizično okolje z dodajanjem virtualnih informacij. Če povemo drugače, obogatena resničnost omogoča dodajanje virtualnih elementov – kot so video posnetki, 3D modeli, animacija, povezave in drugo – resničnemu svetu. S tem pa lahko spreminjamo dojemanje resničnega sveta.

Sam izraz sega v leto 1990, in prva uporaba obogatene resničnosti za komercialne namene je bila na televiziji in vojski. Z razvojem interneta in pametnih telefonov pa je obogatena resničnost prešla v drugo fazo razvoja, in danes je v veliki meri povezana z interaktivnostjo. Saj omogoča, da se vsebina direktno projecira na fizične stvari, s tem pa se spoji z realnim časom.

ZGODOVINA

    • 1980: Steve Mann razvije prvi prenosni računalnik imenovan EyeTap, ki ga je izdelal z namenom nošenja na glavi pred očmi. Naprava je posnela nek dogodek in ga prikazovala vsem uporabnikom, ki so uporabljali naglavni set. Leta 1987 sta Douglas George in Robert Morris razvila prototip naglavnega zaslona (HUD). Prikazoval je astronomske podatke na realnem nebu.
    • 1990: Leto je zaznamovalo rojstvo izraza “Augmented Reality” oziroma obogatena resničnost. Prvič se pojavi v delu Thomasa Caudella in Davida Mizella – raziskovalca pri podjetju Boeing. Leta 1992 je Louis Rosenberg, zaposlen pri ameriškem letalstvu, izdelal AR sistem poimenovan Virtual Fixtures. Leta 1999 je skupina znanstvenikov pod vodstvom Franka Delgada in Mika Abernathyja testirala nov navigacijski program, ki je generiral podatke s pist in ulic preko kamere v helikopterju.
    • 2000: Leta 2004 je Trimble Navigation predstavil naglavni sistem za zunanjo uporabo.
    • Danes: Danes se obogatena resničnost uporablja na več področjih, omogoča vsakdanjo uporabo na pametnih telefonih ter nam lajša življenje pri navigiranju po svetu.

TIPI OBOGATENE RESNIČNOSTI
Danes obstaja več kategorij obogatene resničnosti, ki se razlikuje glede na namen uporabe in končnega cilja. Spodaj vam predstavljajo različne možnosti uporabe obogatene resničnosti, ki vam jih lahko pripravimo in tako obogatimo vaš svet:

  1. Obogatena resničnost osnovana na sledilniku
    Obogatena resničnost osnovana na sledilniku ali prepoznavanju slike uporablja kamero naprave in vidni sledilnik na katerega postavi različno obogateno vsebino. Dejansko lahko prepozna katerokoli sliko, ki jo določimo in na njo postavi želeno vsebino. Ob tem aplikacija izračuna tudi orientacijo in pozicijo vsebine, ki je postavljena na izbran sledilnik.
  2. Obogatena resničnost brez sledilnika
    Ta možnost obogatene resničnosti se uporablja v veliko primerih, saj deluje na osnovi prepoznavanja lokacije ter glede na to prikazuje vsebino. Ta možnost je podprta zaradi pametnih naprav, ki omogočajo prepoznavanje lokacije. Največkrat se uporablja v kombinaciji z zemljevidom oziroma podajanja informacij, kjer se nahaja izbrana lokacija.
  3. Obogatena resničnost na osnovi projekcije
    Deluje tako, da projecira umetno svetlobo na površine resničnih predmetov ter omogoča človeško interakcijo. Zaznavanje uporabnikove interakcije se izvede z razlikovanjem med pričakovano/znano projekcijo in spremenjeno projekcijo, kar je povzročil uporabnik.
  4. Obogatena resničnost na osnovi prekrivanja
    Z delnim ali popolnim prekrivanjem zamenjamo realni pogled objekta ali prostora z novo obogateno vsebino. Pri obogateni resničnosti na osnovi prekrivanja ključno vlogo igra prepoznavanje objekta, ki ga potem zamenja z izbrano vsebino.
  5. Obogatena resničnost točno določeni lokaciji
    Različne vsebine vam lahko postavimo na točno določeno lokacijo po vaših željah v realni velikosti. S postavitvijo 3D objekta omogočamo sprehod okoli le-tega ali kar v samo notranjost za popolno doživetje virtualnega okolja.
  6. Obogatena resničnost v vzporednem svet
    S pomočjo aplikacije lahko v realnem času stopite v vzporedni svet in virtualno okolje doživite v vsej njegovi lepoti. Le korak skozi vrata in že smo v povsem novem, virtualnem, svetu.

Če vse skupaj povzamemo, obogatena resničnost omogoča dodajanje virtualne vsebine realnemu svetu, s čimer do neke mere zabriše meje med obema svetovoma. Obogatena resničnost omogoča nadgradnjo trenutnega sveta ali vsebine ter uporabniku ponudi bolj pogolobljeno izkušnjo. Z njo se opira nov svet, ki uporabnikom omogoča nove izkušnje, oglaševalcem pa nove možnosti dostopanja do uporabnika. Z njeno uporabo lahko omejeno področje razširimo s »skoraj« neomejenimi možnostmi. Z uporabo obogatene resničnosti boste stopili korak dlje, obenem pa bližje k uporabniku ter mu s tem omogočili bolj poglobljeno prepoznavanje vaše vsebine.

Navidezna resničnost v naša življenja prihaja z visoko hitrostjo in omogoča popolnoma nov pogled na razvoj virtualnega okolja. Gre za računalniško simulacijo, računalniško generirano informacijo, ki vključuje simulacijo in interaktivnost v realnem času in vpliva na naše čutne kanale – pogled, dotik, zvok, vonj, okus. S pomočjo navidezne resničnosti se nismo več le pasivni opazovalec, ampak smo aktivno vključeni v poustvarjeno okolje.

           

Pri navidezni resničnosti, ali angleško Virtual Reality, gre za realistično tridimenzionalno sliko ali umetno poustvarjeno okolje, ki je uporabniku predstavljeno na tak način, da so vsi dvomi začasno odstranjeni in je virtualno okolje sprejeto kot realno okolje. Navidezno resničnost lahko najbolje razumemo tako, da opredelimo, kaj želimo doseči – popolno potopitev.

Popolna potopitev pomeni, da se čutna izkušnja občuti kot resnična, ob čemer pozabimo, da gre za virtualno-umetno okolje in začnemo v njem delovati na enak način kot v resničnem svetu. S pomočjo navidezne resničnosti lahko posnemamo lastnosti realnega okolja. Kar pomeni, da lahko okolje navidezne resničnosti simulira naše vsakodnevno okolje (primer: hoja po parku, sprehod po najljubšem mestu, …) ali pa preseže meje fizične realnost z ustvarjanjem sveta, kjer fizikalni zakoni ne veljajo oziroma ne obstajajo (primer: boj z vesoljci, potovanje po vesolju, obisk drugih planetov brez gravitacije, …).

KLJUČNI ELEMENTI NAVIDEZNE RESNIČNOSTI
DDanes obstaja več kategorij navidezne resničnosti, ki se razlikuje glede na namen uporabe in končnega cilja. Spodaj vam predstavljajo različne možnosti uporabe navidezne resničnosti, ki vam jih lahko pripravimo in vas tako potopimo v virtualni svet:

    1. Virtualno okolje: gre za tridimenzionalno okolje, ki se pogosto, a ne nujno, izvaja preko medija (za uporabljanje, prikazovanje), kjer lahko uporabnik interaktivno sodeluje. V virtualnem svetu se vizualne perspektive odzivajo na spremembe v gibanju in interakciji, ki posnemajo akcije iz resničnega sveta.
    2. Potopitev: gre za zaznavanje fizične prisotnosti v nefizičnem svetu. Daje občutek prisotnosti, točka ko človeški možgani verjamejo, da je nekaj resnično, čeprav ni, kar dosežemo skozi mentalna in/ali fizična sredstva. Stanje popolne potopitve obstaja ko se aktivira dovolj čutov, da ustvarijo zaznavo prisotnosti v nefizičnem svetu. Potopitev delimo na dve vrsti:
        • mentalna potopitev: globoko duševno stanje udejstvovanja, z izključitvijo dvoma, da je nekdo v virtualnem okolju.
        • fizična potopitev: predstavljena fizična vključenost v virtualno okolje, z izključitvijo dvoma, da je nekdo v virtualnem okolju
    3. Senzorične povratne informacije: navidezna resničnost potrebuje čim več naših čutov, da lahko simulira virtualno okolje. Ti čuti vključujejo vid, sluh, dotik in druge čute. Za pravilno vzpodbujanje teh čutov potrebuje povratne informacije, ki jih dosežemo skozi integrirano strojno in programsko opremo. Primeri strojne opreme so: naglavni set, posebne rokavice za čutenje, ročne kontrole in drugo.
    4. Interaktivnost: element interaktivnosti je ključnega pomena za navidezno resničnost, ki uporabnikom zagotavlja udobje ob katerem se naravno vključijo v virtualno okolje. Če se virtualno okolje odziva na uporabnikovo delovanje na naravni način, bodo navdušenje in občutki potopitve ostali. Če se virtualno okolje ne more odzvati dovolj hitro, bodo človeški možgani to opazili in občutek potopitve bo izginil. Odzivi virtualnega okolja na interakcijo lahko vključi način, kako se udeleženec giblje in spreminja svojo točko pogleda; navadno z gibanjem glave.

VRSTE NAVIDEZNE RESNIČNOSTI
Obstaja več vrst tehnologij za ustvarjanje navidezne resničnosti. Vrste navidezne resničnosti se razlikujejo glede na primere uporabe.

    1. Ne-potopitvena navidezna resničnost: gre za najmanj potopitveno implementacijo tehnologije navidezne resničnosti. V ne-potopitveni simulaciji se stimulira le podskupina čutov uporabnika, kar omogoča periferno zavedanje realnosti zunaj simulacije. Uporabniki vstopijo v tridimenzionalno virtualno okolje skozi portal ali okno z uporabo standardnih visoko ločljivih monitorjev.
    2. Delna-potopitev: simulacije zagotavljajo bolj potopitveno izkušnjo, pri kateri je uporabnik delno, ne popolno, potopljen v virtualno okolje. Delno-potopitveni simulatorji predstavljajo in izkoriščajo podobno tehnologijo, ki jo najdemo pri simulatorjih letenja. Poganjajo jo visoko zmogljivi grafični računalniški sistemi, ki so pogosto povezani z velikimi projektorskimi sistemi.
    3. Popolna-potopitev: zagotavlja najbolj vsestransko uporabo tehnologije za navidezno resničnost. V popolno-potopitveni simulaciji potrebujemo naglavni set in detektor gibanja, da lahko stimuliramo vse čute uporabnika. Popolno-potopitvene simulacije omogočajo zelo realistične uporabniške izkušnje s širokim vidnim poljem, visoko resolucijo, višjimi stopnjami posodabljanja (hitrost osveževanja) in visoko stopnjo kontrasta.

Navidezna resničnost je poustvarjanje virtualnega okolja, ki ga izpostavimo našim čutom na način, da okolje podoživljamo kot resničnega in dobimo občutek prisotnosti. Uporablja tehnologije, ki omogočajo doseganje tega cilja, obenem pa gre za zapleten dosežek, ki mora upoštevati naše zaznavanje in spoznavanje. Uporablja se jo lahko za zabavo ali profesionalno. Prihodnost tako z uporabno navidezne resničnosti postaja drugačna in spreminja naše dojemanje sveta.